Prikaz objav z oznako Cerklje na Gorenjskem. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Cerklje na Gorenjskem. Pokaži vse objave

četrtek, 06. december 2018

Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Rodici, kar poka od baroka. Za to je glavni "krivec" slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Rodil se je v Mengšu, 4. oktobra 1700. Leta 1723. se je poročil. V zakonu sta se mu rodila hči in sin Krištof Andrej, ki je prav tako postal slikar in sodeloval z očetom pri poslikavi cerkve v Grobljah. Leta 1749. je ovdovel in se še istega leta poročil z vdovo ljubljanskega rezbarja Jakoba Gabra. In prav iz te družine prihaja drugi "krivec" za razkošno lepoto grobeljske cerkve. Urban Gaber, rezbar iz Škofje Loke je po smrti brata Jakoba, prevzel njegovo delavnico v Ljubljani.

Rezbar Urban Gaber (1725-1782) je ustvaril grobeljske oltarje z elegantnimi belimi kipi z zlato obrobo. Cerkev ima poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še dva stranska oltarja, ob slavoločni steni, ki sta posvečena sv. Andreju in sv. Marjeti. Avtor oltarnih slik v teh dveh oltarjih ni znan. Cerkev ima tudi dve kapeli z oltarjema sv. Notburge in sv. Izidorja. Sliko slednjega je ustvaril baročni slikar Anton Cebej, leta 1763.

Krona vsega pa je iluzionistična poslikava v ladji, prezbiteriju in v obeh kapelah. Baročni slikar in v prvi vrsti freskant Franc Jelovšek nam je naslikal zgodbo o življenju cerkvenih zavetnikov in oglejskih mučencev, škofa sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Notburge in sv. Izidorja, zavetnika kmetov in preprostih ljudi. Osrednja freska v ladji je posvečena Marijinemu vnebovzetju in kronanju v nebesih. Poslikava v Grobljah je zadnje večje Jelovškovo delo. Umrl je v Ljubljani 31. maja 1764.

Na eni od fresk je slikar upodobil tudi sebe. Franc Jelovšek, nad korom, zre na obiskovalce in opazuje, kako všeč jim je njegovo delo. Lahko ga potolažim. Bili smo navdušeni 😊

Glavni oltar z oltarno sliko škofa sv. Mohorja in diakona Fortunata. Slika je nastala leta 1823. in je delo ljubljanskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (1749. Kropa - 1834. Ljubljana). Ob sliki sta elegantna bela kipa z zlato obrobo, ki ponazarjata sv. Jožefa z Detetom in sv. Ano z malo Marijo. Kipa sta delo rezbarja Urbana Gabra. 
Poslikan obok v prezbiteriju. Osrednji prizor na poslikavi sta oglejska mučenca sv. Mohor in Fortunat, ki klečita ob Križanem. 
Stranski oltar sv. Andreja in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju
Stranski oltar sv. Marjete in kipa dveh jezuitov, sv. Frančiška Borgia in sv. Frančiška Regisa
V prezbiteriju je Franc Jelovšek naslikal prizore iz življenja zavetnikov grobeljske cerkve, sv. Mohorja in Fortunata. Freska na levi prikazuje smrtno obsodbo škofa Mohorja, na desni pa Mohorja mučijo z razbeljenim železom. 😢
Osrednja freska, v kupoli cerkvene ladje, predstavlja dva dogodka, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje v nebesih. Značilnost baročnih poslikav je tudi poveličevanje Marije.
Kapela z oltarjem sv. Izidorja. Oltarna slika je delo Antona Cebeja. Nastala je okoli leta 1763.
Obok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Izidorja.
V kotih osrednje ladijske freske so prikazani prizori iz življenja svetnikov v stranskih oltarjih. Na levi Mučeništvo sv. Marjete. Prizor na desni strani freske, sv. Janez in Pavel delita miloščino. Gospod, ki nas opazuje pa je naš baročni slikar Franc Jelovšek. 
Del freske na ladijskem oboku. Zgoraj desno je prikazano Mučeništvo sv. Andreja.
Oglejskega mučenca sv. Mohorja mučijo
Kapela z oltarjem sv. Notburge. Ob oltarni sliki stojita kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. 
Lok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Notburge.
Del starejših fresk, ki so jih našli na steni pod korom
Umetelno izdelano okovje na vhodnih vratih
Novejša poslikava pod korom.
Na freski, nad korom, nas opazuje avtor vseh čudovitih baročnih stropnih poslikav, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek (1700. Mengeš - 1764. Ljubljana)
Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Izdelali so jih leta 2006. v orglarski delavnici v Cerkljah na Gorenjskem.
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata  stoji v krajevni skupnosti Jarše, Rodica pri Domžalah
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, v meglenem oktobrskem jutru. 😎

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini pri Domžalah

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

8. Valvasorjev grad Bogenšperk



Vir:
Baročne Groblje, dr. Ferdinand Šerbelj, Ljubljana, Družina, 2008


sreda, 19. julij 2017

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Naš enodnevni izlet po poti slikarke Ivane Kobilca, smo začeli v Podbrezju, ki ga je zelo rada obiskovala in končali v ljubljanski Narodni galeriji, kjer visi kar nekaj njenih slik, med njimi tudi slavni Kofetarica in Poletje. Med potjo smo se ustavili na čudovitem gorenjskem gradu Strmol, kjer so, v času zakoncev Hribar, prav tako visele slike Ivane Kobilca.

Želeli smo si ogledati tudi Cerklje na Gorenjskem, toda popoldanska nevihta nam je to onemogočila, tako da smo si ogledali samo baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, z zlatim glavnim oltarjem in poslikavo Leopolda Layerja. Pred cerkvijo stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, v prepoznavnem slogu arhitekta Jožeta Plečnika. Pri načrtovanju je sodeloval tudi njegov pomočnik Anton Bitenc. Spomenik v obliki stožca in z dvojnim vodnjakom ter z že omenjenim kipom, so postavili leta 1954. Kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. in je prvotno stal drugje.
Ob cerkvi stoji tudi čudovita secesijska vila, ki je bila v lasti ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Ker pa je treba na izletu tudi jesti, smo se ustavili v Zgornji Beli, kjer imajo v tamkajšnjem gostišču, zadnje čase zelo moden turistični produkt, "glamping". Skozi vasico tečeta potoka Bela in Belica. Ponekod so tudi danes vidne sledi nekdanje mlinarske in fužinarske obrti.

Slovenija
Spomenik skladatelju Davorinu Jenku so postavili leta 1954. po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Doprsni kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. Kip je bil del starejšega spomenika, ki je prvotno stal drugje.
Slovenija
V starem mestnem jedru stoji vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). Danes bi rekli vikend, saj naj bi jo uporabljal le v poletnih mesecih. Hišo krasijo leseni dodatki, ki so umetelno izrezljani in me spominjajo na idrijsko čipko 😎
Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem. Današnja cerkev je iz leta 1777, ko so staro podrli, z izjemo prezbiterija in zgradili novo. Cerkev je bila posvečena leta 1783.
Slovenija
Baročni zlati oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Mojster, ki je ustvaril to umetnino, naj bi bil Poljak Peter Žiwobski. Kipar je nekaj let živel v Podbrezju in tam tudi odprl svojo delavnico. Od njegovega oltarja, ki je bil izdelan okoli leta 1780, so se ohranile plastike. Nastavek je bil izdelan na novo, leta 1819. Oltarna slika, Marijino vnebovzetje, je delo slikarja Leopolda Layerja, iz Kranja
Slovenija
Freske na stropu prezbiterija in ladje je, leta 1889, naslikal slikar Matija Koželj (1842-1917)
Slovenija
V cerkvi so skozi stoletja, delovale različne bratovščine in skoraj vsaka je imela svoj oltar. Danes so ohranjeni zgolj posamezni kipi
Slovenija
Baročna prižnica iz črnega marmorja, je bila izdelana za prejšnjo, starejšo cerkev, od katere so ohranili samo prezbiterij. Prižnico pripisujejo ljubljanskemu kamnoseku, Mihaelu Cussa. Leta 1777, ko so staro cerkev podrli, so začeli zidati novo, po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797)
Slovenija
Slovenija
Poslikan obok nad prezbiterijem. Slikar Matija Koželj
Slovenija
Baročne orgle
Slovenija
Freska, Marijino kronanje
Slovenija
Stranski baročni oltar sv. Mihaela. Oltarna slika je delo ljubljanskega slikarja Ivana Franketa (1841. Dobje pri Poljanah - 1927. Ljubljana).
Slovenija
V Zgornji Beli so se nekdaj ukvarjali tudi z mlinarstvom. Hiši ob potoku Bela se po domače pravi "Pri Mlinarju" 
Slovenija
Skozi vas Zgornja Bela, tečeta potoka Bela in Belica. Prebivalci so se ukvarjali z mlinarstvom in fužinarstvom
Slovenija
Pritlična kmečka hiša, s podstrešjem in dvokapno streho na čop. Pritličje in podstrešje ločuje preklada pokrita s strešniki
Slovenija
V celoti zidano gospodarsko poslopje z gankom v nadstropju in zračnimi linami na podstrešju.
Slovenija
Spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. 
Slovenija
"Glamping" hiška v Zgornji Beli na Gorenjskem
Slovenija
Umetno jezerce z lesenim mostičkom, ob gostišču v Zgornji Beli pri Preddvoru.
Slovenija
Gostišče Pr'Bizjak v Zgornji Beli pri Preddvoru.




Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Breg ob Kokri, cerkev sv. Lenarta







Vir: voden ogled
tourism-cerklje.si
Register NKD
Barok na Slovenskem







sobota, 15. julij 2017

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri pri Preddvoru

Breg ob reki Kokri, je gručasta vas, ki leži dober kilometer stran od Preddvora na Gorenjskem. Na začetku vasice stoji pravi srednjeveški biser, cerkev sv. Lenarta. Če sem bolj natančna, srednjeveški je prezbiterij in poslikan lesen strop cerkve iz 14. stoletja, ostalo je novejše. Najmlajši je baročni zvonik iz 18. stoletja. Še mlajši so pa vitraji v prezbiteriju, ker so stare, preprosto rečeno, ukradli, so pred nekaj leti namestili kopije.
Da je zasnova cerkve iz 14. stoletja, vidimo po mogočnem gotskem slavoloku, po prezbiteriju s šestdelnim križno rebrastim obokom, po freskah iz začetka 15. stoletja, ki jih lahko občudujemo še danes. Govorijo nam zgodbo Jezusovega življenja.
Enkratna znamenitost je tudi lesen poslikan strop, v ladji cerkve in je iz leta 1480. Odkrili so ga ob restavriranju cerkve, leta 1971. Ko so odstranili baročni, leseni kasetni strop iz 17. stoletja, se je prikazal čudovit strop sestavljen iz tridesetih lesenih polj, ki so poslikana z motivi iz življenja Jezusa in Marije.
Slovenija, Gorenjska
Zgornji del slavoloka. na strani prezbiterija. Freske prikazujejo Evo in Adama ob drevesu spoznanja. Pod njima so  preroki
Slovenija, Gorenjska
Prezbiterij krasi poslikan, šestdelni križno rebrast obok. Rebra slonijo na konzolah iz lehnjaka. Tudi zaradi tega uvrščajo prezbiterij v 14. stoletje
Slovenija, Gorenjska
Velika znamenitost cerkve sv. Lenarta je lesen strop, poslikan s freskami, ki prikazujejo življenje Marije in Jezusa. Strop je iz leta 1480. Sestavljen je iz 30 poslikanih polj. Poslikal ga je mojster iz Seničnega pri Tržiču

Slovenija, Gorenjska
Sv. Jurij v boju z zmajem. Freska na slavoločni steni
Slovenija, Gorenjska
Slovenija, Gorenjska
Poslikava na loku slavoločne stene
Slovenija, Gorenjska
Prezbiterij so poslikali mojstri furlanske slikarske šole.
Slovenija, Gorenjska
Vsaka ped prezbiterija je poslikana. Tako so tudi rebra gotskega oboka poslikana z motivom preslice, v več barvah: oker rumena, siva, vijolična
Slovenija, Gorenjska
Konzola v prezbiteriju
Slovenija, Gorenjska
Poslikano steklo na južni steni prezbiterija, prikazuje Kristusa na križu iz rogovilaste veje, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Spodaj sta sv. Marjeta in sv. Barbara. Na steni je naslikan Apostol s knjigo.
Slovenija, Gorenjska
Sv. Lenart osvobaja jetnike. Freska na desni strani slavoločne stene
Slovenija, Gorenjska
Freske na stropu: Obiskovanje sv. Elizabete in Jezusovo rojstvo
Slovenija, Gorenjska
Slovenija, Gorenjska
Vhod oziroma izhod iz cerkve sv. Lenarta
Slovenija, Gorenjska
Del baročnega, kasetnega stropa z rozeto na sredini, iz 17. stoletja, ki je skrival s freskami poslikan starejši strop
Slovenija, Gorenjska
Slovenija, Gorenjska
Prezbiterij od ladje loči masiven in do pikice poslikan gotski slavolok
Slovenija, Gorenjska
Srednjeveška cerkev sv. Lenarta z zvonikom iz 18. stoletja. V pritličju zvonika je vhodna lopa, ki vodi v cerkev


Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem


Cerklje in Zgornja Bela




Vir: voden ogled z umetnostno zgodovinarko
Ksenija Rozman, Breg pri Preddvoru, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 81,  Ljubljana 1977