Veseli december 2015. v Ljubljani

Veseli december piše vesele zgodbe. Naj bi jih. Sicer pa si zgodbo piše vsak sam, naj bo vesela, brezskrbna, razigrana. Vse to nam omogoča tudi sprehod po praznično okrašenem starem mestnem jedru Ljubljane. Božično - novoletne stojnice, praznične izložbe, čarobni gozd, ulični igralci, koncerti ... Ni, da ni :)

Napis na eni izmed stojnic s pleteninami, na Bregu. Se pridružujem voščilu :) 

Ciril Metodov trg in stolnica

Izvesek trgovine s spominki na stičišču Ciril Metodovega in Vodnikovega trga

Čez Tromostovje, na Prešernov trg

Palača na Mestnem trgu 17, zadnja stran, balkon gleda proti Ljubljanici, Cankarjevo nabrežje

Ogromni bomboni na Cankarjevem nabrežju

Stari trg, ženske podpirajo hišne vogale :) 

Božično - novoletni Gornji trg

V Veselem decembru, se Triglav bohoti nad Ljubljanico :) 

Stritarjeva ulica in Ljubljanski grad

Ljubljanska novoletna jelka, na Prešernovem trgu

Galaksija na Prešernovem trgu

Praznična izložba na Wolfovi ulici

Na Kongresnem trgu: Nebotičnik, Grad in Zmajček

Zvezdni utrinki na Slovenski cesti

Hotel slon, Slovenska cesta, novoletni utrinki

Soba 102, na Cankarjevi ulici

Kamin na prostem, Cankarjeva ulica

Gostilna Šestica, Slovenska ulica

SKB banka

Križišče Slovenske ceste in Dalmatinove ulice.


Podobno: Veseli december v Celovcu

Ljubljanski Breg

Ljubljanski Breg je danes prostor namenjen druženju. Na njem se odvijajo različni sejmi, od novoletnega do umetniškega pa tudi bolšji sejem se odvija tu, da o knjižnici pod krošnjami niti ne govorim. Ime je nastalo po bregu, ki se spusti vse do Ljubljanice, kjer so pred nekaj leti uredili čudovito sprehajališče.

Do sredine 18. stoletja, ko so po Ljubljanici prevažali tovor, je bilo na Bregu pristanišče. Večina takratnih hiš je bila v lasti trgovcev, v pritličju pa so bili prostori namenjeni gostilnam, pekarnam in podobnim dejavnostim, za potrebe pristaniškim delavcem.

Današnje hiše so predelane iz večih manjših. Tako je Zoisova palača nastala iz osmih manjših hiš, Codellijeva iz dveh, ostale prav tako.

Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 10. Hiša pred zadnjo obnovo in po njej. Od leta 1887. do 1923. je v njej živel slovenski pisatelj in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Pred obnovo je bila na hiši okrogla spominska plošča, z bronastim portretom pisatelja, ki jo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. Postavili so jo 1987, danes pa je ni več :(

Breg 4 in 6

Breg 8 je med najstarejšimi hišami. Od leta 1630. so bili v njej prostori cesarsko-kraljevega nakladniškega urada. V njej so bila tudi stanovanja za zaposlene. Hiša kot jo vidimo danes, je prav tako predelana iz dveh sosednjih, kar je delo Gabriela Gruberja.

Breg 14. Od leta 1829. je bila tu znamenita Blasnikova tiskarna. V njej so natisnili še bolj znamenite Prešernove Poezije. Doprsni kip Jožefa Blasnika (1800 - 1872), je izdelal kipar Stojan Batič

Breg 18. Codellijeva hiša. Med letom 1688 do 1748. so bili lastniki hiše plemiči Codelli von Fahnenfeld. Po njih se imenuje še danes.

Breg 20. Vhodni portal v gostilno Pri vitezu, krasi doprsna plastika viteza s čelado in perjanico. V hiši je bila gostilna že leta 1574.

Breg 20. Hiša kot jo vidimo danes, je nastala iz dveh hiš. Ena je imela vhod z Brega, druga pa iz Križevniške ulice. Lastnika sta bila italijanska trgovca. 1778. leta so hiši združili, tekom stoletij pa se je v njej zvrstila cela paleta lastnikov in stanovalcev. V njej je nekaj časa, pri svojem sorodniku, živel tudi Prešernov prijatelj, Andrej Smole.

Povezano: Zoisova palača

Vir: Suhadolnik Jože, Novi trg z okolico, 2006

arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Prešernova Ljubljana

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl, France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800. v Vrbi, na Gorenjskem. Največji del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval licej na današnjem Vodnikovem trgu. Ko je na Dunaju končal študij prava, je nadaljeval svoje življenje v Ljubljani.

V Ljubljani se je veliko selil pa tudi delal je na večih koncih, da o družabnem življenju niti ne govorim. V organizaciji TIC Ljubljana, smo se z vodičem in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca, odpravili po starem mestnem jedru, po Prešernovih poteh.

Spominska plošča, kiparja Toneta Demšarja, na Krekovem trgu 10. V tej hiši je Prešeren delal v odvetniški pisarni, pri prijatelju Blažu Crobathu, od leta 1836. do 1840.

Palača na Mestnem trgu 17 je bila last trgovca Janeza Aicholzerja. France Prešeren je tukaj nekaj časa živel s svojim mlajšim bratom Jožefom, Danes je v hiši Slovenski gledališki inštitut.

Zelena hiša, ob Ljubljanici, Cankarjevo nabrežje 9, je imela v Prešernovem času, v prvem nadstropju, gostilno, ki se je imenovala Črni Jurij. Sem je pesnik pogosto zahajal, saj je nekaj časa živel v bližnji Ključavničarski ulici.

Skozi vrata, ki so danes na Gornjem trgu, je France Prešeren pogosto stopal, toda ne na tej lokaciji. Vhodni portal je bil na liceju, na današnjem Vodnikovem trgu, kjer se je Prešeren šolal.

Detajl, starih licejskih vrat

Jožef Blaznik je bil Prešernov sodobnik. Na Bregu je imel tiskarno, v kateri so natisnili Prešernove Poezije.

Hiša na Rožni 5 ima spominsko ploščo, ki nam pove kaj je Prešeren tu počel. Živel je v prvem nadstropju hiše, pri svojem stricu

Trnovska cerkev, kjer je Prešeren prvič srečal odraslo Julijo Primic in začetek mnogih pesnitev in verzov, ki jih je posvetil samo njej.

Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu, na pročelju Trnovske cerkve

Društvo za oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Tokrat France Prešeren, Primicova Julija, Ana Jelovšek

Kamniti portal na ljubljanskih Križankah, je bil v Prešernovih časih vhod v gostilno Smoletovih, na Ajdovščini. Tja je Prešeren rad zahajal, saj je bil Andrej Smole njegov dober prijatelj, ki mu je prav v njej na rokah, umrl.

Barbova baročna palača, na Gosposki ulici 3, je bila zgrajena 1756. za grofa Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina. V palači je nekaj časa domovala tudi Kazina, kamor je zahajal tudi Prešeren

Detajl vrat Barbove palače

Podobno: Vodnikova domačija

Ljubljanski Zmaj

Zmaj ali zmajček, kot mu pravimo ljubkovalno, je simbol Ljubljane. Legenda o njem naj bi izvirala še iz časa,ko je Jazon z argonavti, pomotoma zašel v naše kraje. Kakorkoli je že bilo, zmajček je zdaj naš in njegovo podobo lahko najdemo skoraj na vsakem kraju. Najbolj veličasten je vsekakor tisti na Zmajskem mostu, ki pridno pozira domačim in tujim fotografom. Najdemo pa ga tudi drugod ...

Eden od štirih velikih zmajev, ki krasijo Zmajski most.

Zmaj na sprehajalni poti, ob Ljubljanici, na Bregu

Ljubljanski zmaj je maskota na mnogih prireditvah v Ljubljani

Grb mesta Ljubljane z zmajem na stolpu. Marmorna tla, velike sejne sobe, ljubljanske mestne hiše.

Simpatični zmajček, kot zaključek odtočne cevi na Plečnikovem Navju

Navje

Zmaj na Ljubljanskem gradu

Mestni arhiv na Mestnem trgu

Kandelaber in mali grifon, lev z orlovo glavo in krili, (eden izmed dvajsetih) na Zmajskem mostu

Tudi stopnice, v razglednem stolpu Ljubljanskega gradu, so okrašene z zmajem

Mali, Ljubljanski zmaj iz železa, stoji v preddverju mestne hiše. Ustvaril ga je kipar, Janez Boljka

Zmajček na Emporiumu

Ljubljanske foto zgodbe: 

Živalski vrt Ljubljana