Prikaz objav z oznako Božo Pengov. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Božo Pengov. Pokaži vse objave

sreda, 22. november 2023

Iz Stare Loke v Škofjo Loko

Stara Loka je le nekaj sto metrov oddaljena od avtobusne postaje v Škofji Loki. Splača se sprehoditi skozi eno najstarejših slovenskih naselij, saj prva omemba sega v leto 973. 

V središču starega vaškega jedra je cerkev sv. Jurija. Današnja cerkev je bila posvečena leta 1865. Zgrajena je na mestu starejše predhodnice. Ima sedem oltarjev. Glavni oltar se ponaša z eno zadnjih slik slovenskega slikarja Mateja Sternena. Slika sv. Jurija je nastala leta 1948. Na glavnem oltarju so kipi apostolov pri Zadnji večerji, delo kiparja Franca Ksaverja Zajca iz leta 1867. Ob stranskih oltarjih so namestili stare nagrobne plošče loških veljakov iz 16. in 17. stoletja. Omeniti velja tudi poznogotski kip Križanega iz druge polovice 15. stoletja. Na trgu pod cerkvijo stoji razkošno poslikana kapelica Marije brezmadežne. Zgrajena je bila leta 1824. Trenutno jo obnavljajo.

Stara Loka se ponaša tudi z gradom, ki je v kar dobrem stanju, a očitno še nima pravih vsebin, da bi ga odprli za javnost. Prva omemba gradu je iz leta 1433. Čez stoletja je spreminjal svojo podobo. Tu se je zvrstilo veliko družin. Med najpomembnejše, kar se tiče umetnostne zgodovine, sta bila Edvard in Karel vitez pl. Strahl. Po njih grad imenujejo tudi Strahlov grad. Oče in sin sta začetnika velike zasebne umetniške zbirke. Predvsem Karel je bil velik zbiralec in ljubitelj umetnosti. Njegova zbirka je štela okoli šeststo slik, kipov in različnega pohištva. Ustvaril je tudi precejšnjo zbirko slovenskih ustvarjalcev. Žal je bil Karel zadnji potomec svojega rodu in tako je leta 1930 šla zbirka na javno dražbo. V oporoki je pisalo, da imajo prednost pri nakupu domače ustanove. Narodna galerija in Narodni muzej v Ljubljani sta odkupila okoli stotrideset umetniških del, nekaj tudi Etnografski muzej. Kakšna grajska galerija bi to lahko bila, če bi se vse ohranilo na enem mestu. A tako pač je, vsaj nekaj tega pa lahko vidimo v omenjenih ustanovah.

Sprehod po Stari Loki je za nas, ki obožujemo stare hiše, svojevrstno doživetje. Večina hiš je lepo obnovljena z vsemi arhitekturnimi elementi, od kamnitih portalov do okenskih okvirjev in fresk na pročeljih. Nekaj hiš na tovrstno obnovo še čaka. 

Pot nazaj do škofjeloške avtobusne postaje nas vodi mimo Aleje zaslužnih Ločanov in ene Ločanke. 😎

Slovenija, Gorenjska
Starološki grad je bil zgrajen v prvi polovici 16. stoletja. Tekom stoletij je spreminjal svoj videz in zamenjal kar precej lastnikov. Zdaj je v lasti Občine Škofja Loka, ki naj bi se lotila prenove gradu.

Slovenija, Gorenjska
Južna stran Starološke graščine z okroglim stolpom.

Slovenija, Gorenjska
Na levi strani nad vhodnim portalom je Strahlov grb, na desni pa Demšarjev. Pod njim je nemški napis, Strahlov slogan, ki preveden v slovenščino pravi: "Ostani zvest samemu sebi."

Slovenija, Gorenjska
Starološki grad

Slovenija, Gorenjska
Ob robu nekdanjega grajskega parka je urejen Park Čutil. Pet razdelkov je namenjen petim čutilom. To so vid, sluh, tip, vonj in okus.  

Slovenija, Gorenjska
Del nekdaj baročnega parka Starološkega gradu se je ohranil. Na visokem kamnitem podstavku stoji Marijin kip. V spodnjem delu je kamniti relief, ki prikazuje "Beg v Egipt." Ob vstopu na glavno parkovno pot stojita na visokem podstavku dva baročna kipa. Kipi so razstavljeni in situ.

Slovenija, Gorenjska
Današnja cerkev sv. Jurija v Stari Loki je bila posvečena 7. oktobra 1865. Historična cerkev stoji na mestu stare romansko, gotske in tudi baročne cerkve.

Slovenija, Gorenjska
Dr. Andrej Karlin slovenski duhovnik in tržaško-koprski ter levantinski škof se je rodil v Stari Loki 15. novembra 1857. Umrl je v Mariboru 5. aprila 1933. Bil je doktor cerkvenega in civilnega prava, glasbeni reformator, publicist, udejstvoval se je v šolstvu, gospodarstvu in kulturi. Doprsni kip stoji pod župnijsko cerkvijo, v novem Parku škofov. Kip je delo slovenskega akademskega kiparja Metoda Frlica. Odkrili so ga 4. oktobra 2015. (gorenjskiglas.si)

Slovenija, Gorenjska
Drugi kip v Parku škofov v Stari Loki je kip Abrahama, začetnika Loškega gospostva. Avtor kipa je kipar Metod Frlic. Odkrili so ga 22. aprila 2023. Letos mineva 1050 let od prve pisne omembe Lonke, danes Škofje Loke. 

Slovenija, Gorenjska
Glavni oltar župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki krasi oltarna slika sv. Jurija, ena zadnjih slik slikarja in restavratorja Mateja Sternena. Nastala je leta 1948. Slike na bakru so delo Janeza Wolfa. Kipi so delo kiparja Franca Ksaverja Zajca (oče kiparja Ivana Zajca, avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani).

Slovenija, Gorenjska
Stranski kamniti oltar Marijinega srca. Poleg glavnega oltarja ima cerkev sv. Jurija, še šest stranskih oltarjev. Dva sta lesena, štirje mali stranski oltarji, ki so arhitekturno enaki, pa so kamniti.

Slovenija, Gorenjska
Orgle. Angela ob orglar je ustvaril kipar Franc Ksaver Zajec

Slovenija, Gorenjska
Stranski leseni oltar Roženvenske Marije

Slovenija, Gorenjska
Reliefni križev pot so pripeljali s Kočevskega. Šteje med kakovostna dela tirolskih rezbarjev.

Slovenija, Gorenjska
Marks Petschocher je bil konjeniški stotnik. Na nagrobni plošči je upodobljen v viteškem oklepu s čelado v roki. V desnem kotu je družinski grb.

Slovenija, Gorenjska
Dva stranska oltarja, sv. Štefana in Marije Roženvenske sta lesena 

Slovenija, Gorenjska
Nagrobnik Jurija Feichtingerja. Bil je loški mestni svetnik. Umrl je v Kamniku leta 1583.

Slovenija, Gorenjska
Detajl svečnikov

Slovenija, Gorenjska
Najstarejši ohranjeni nagrobnik bogatega loškega meščana Volbenka Schwarza, ki se je ukvarjal s financami. Umrl je okoli leta 1520. Na nagrobni plošči sta tudi obe njegovi ženi. Ena pokojna druga pa je ob nastanku plošče še živela. 

Slovenija, Gorenjska
Gabrijel Lukančič (1620 - 1683). Baročni nagrobnik iz 17. stoletja vsebuje grb v zgornjem delu in latinski napis spodaj, Gabrijel Lukančič je bil pravnik in eden izmed številnih lastnikov starološkega gradu. Kupil ga je leta 1676.

Slovenija, Gorenjska
Manjši oltarček Marije Lurške.

Slovenija, Gorenjska
Velik poznogotski kip Križanega nosi letnico 1480. Križani ima rahlo odprta usta. Ljudsko izročilo pravi, da je dvakrat že spregovoril, enkrat pa še bo. 😎

Slovenija, Gorenjska
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Kip vojaka in medaljon z Marijo je izdelal kipar Božo Pengov. Odkrili so ga leta 1930.

Slovenija, Gorenjska
Sanjsko lepa, obnovljena hiša v Stari Loki. Nadstropna, sedem-osna hiša je bila zgrajena leta 1825. Leta 1901 jo je tedanji lastnik temeljito obnovil.

Slovenija, Gorenjska
Prvotna freska v baročnem kamnitem okvirju je iz leta 1883. Leta 1990 jo je obnovil slikar Lojze Čemažar. Spodnji del freske prikazuje pogreb. Tu so se ustavljali pogrebci in čakali na duhovnika.

Slovenija, Gorenjska
Kmečki dvorec v Stari Loki. Osnova te čudovite zgradbe je v 16. stoletju. Spadala je pod cerkveno posest. Od leta 1789 je domačija v zasebni lasti. Sprva je bila hiša pritlična, okoli leta 1825 so ji dodali še nadstropje. V pritličju so lepo ohranjena mala baročna okenca s kamnitimi okvirji iz 18. stoletja.  

Slovenija, Gorenjska
Ohranjeno pročelje hiše iz 16. stoletja.

Slovenija, Gorenjska
Ohranjen renesančni portal iz 16. stoletja.

Slovenija, Gorenjska
Kužno kamnito znamenje na koncu Stare Loke.

Slovenija, Gorenjska
Vaško jedro Stare Loke z votivno Marijino kapelico, ki jo trenutno obnavljajo. Zgrajena je bila leta 1824 v spomin na številne požare, ki so v preteklosti tu divjali. Kapela je bogato poslikana. 

Slovenija, Gorenjska
Freska na zunanji strani Marijine kapelice v Stari Loki.

Slovenija, Gorenjska
Staro vaško jedro Stare Loke je kraj za druženje in številne prireditve.

Slovenija, Gorenjska
Skozi Staro Loko teče potok Moškrinska grapa ali Planica

Slovenija, Gorenjska
Renesančni portal s častitljivo letnico 1592 in imenom Hans Hos. Šlo naj bi za protestanta Janža Kosa.

Slovenija, Gorenjska
Kamniti vodnjak s stojalom za vedro.

Slovenija, Gorenjska
Nadstropna hiša z arkadnim hodnikom v pritličju in in arkadnim hodnikom v nadstropju, ki so ga kasneje zasteklili. Ta del so uporabljali za beljenje, likanje in sušenje platna. Zasnova hiše sega v začetek 19. stoletja. Prvotno je bila hiša pritlično gospodarsko poslopje. Leta 1825 so dodali še nadstropje.

Slovenija, Gorenjska
Hiša na začetku Stare Loke je bila prvotno enonadstropna. Zgradili so jo leta 1825. Na kamnitem portalu je letnica 1865 in začetnici J D. Jožef Dolenc, gostilničar in trgovec, je dal hiši današnjo podobo. Vogal v pritličju ima dve poslikani niši, toda poslikavi sta že precej zbledeli. 

Slovenija, Gorenjska
Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist, rojen v Spodnji Sorici, 15. junija 1867. Umrl je v Ljubljani, 19. aprila 1911. Je še kdo, ki ne pozna njegove znamenite slike Sejalec, ki je nastala leta 1907. Spomenik je izdelal loški slikar in kipar Tone Logonder (1932-1987). 

Slovenija, Gorenjska
Detajl spomenika padlim v prvi svetovni vojni v Škofji Loki. Doprsni kip žalujoče slovenske matere je izdelal kipar Ivan Jurkovič (Ljubljana 1893 - 1934) leta 1928. Njegovo delo je tudi celopostavni kip Ivana Cankarja na Vrhniki.

Slovenija, Gorenjska
Lovrenc Košir (1804-1879) je bil pobudnik poštne znamke. Konec leta 1835 je na Dunaj poslal svoj predlog, ki so ga zavrnili. Tako je leta 1840 prvo poštno znamko izdala angleška pošta. 

Slovenija, Gorenjska
Slikar Anton Ažbe (30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah blizu Škofje Loke - 6. avgust 1905, Munchen) je bil tudi odličen likovni pedagog. V njegovi slikarski šoli v Munchnu, ki jo je imel med leti 1898 do 1901, so se izobraževali tudi slovenski impresionisti, Matej Sternen, Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar. Med njegovimi učenci je bil tudi znameniti ruski modernist Vasilij Kandinski. Ažbe se je učil slikarstva pri Janezu Wolfu. Njegova najbolj znana slika je "Zamorka", ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani. Zanimiv kip Ažbetova glava na slikarski paleti je bil postavljen leta 2005 na Aleji znamenitih Ločanov v Škofji Loki.

Slovenija, Gorenjska
Aleja znamenitih Ločanov je končno dobila tudi znamenito Ločanko. Zdravnica Marija Bračko (12. september 1914, Češnjica - 8. avgust 2004, Škofja Loka). Na njeno pobudo so leta 1946 začeli v Škofji Loki zidati zdravstveni dom. Postala je prva direktorica doma in na tem mestu delovala vse do leta 1961. Izjemna zdravnica je postavila temelje organiziranemu zdravstvu v Škofji Loki. Njen spomenik na Aleji znamenitih Ločank in Ločanov so odkrili 23. januarja 2020. Tudi tega je izdelal kipar Metod Frlic (20. december 1965, Suša, Občina Gorenja vas-Poljane)

Slovenija, Gorenjska
Botanik dr. Fran Jesenko se je rodil v Škofji Loki, 14. marca 1875. Umrl je v Ljubljani, 14. julija 1932. 

Slovenija, Gorenjska
Razkošni Dvokrpi ginko ali Ginko Biloba, ki raste v manjšem parku, nekdanjem šolskem parku, nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki, so posadili leta 1958. Pod njim sta Agata Schwarzkobler in Jurij Kalan. Loški slikar in kipar Tone Logondra (14. 2. 1932 Pevno pri Škofji Loki - 19. 9. 1987 umrl v prometni nesreči na avstrijskem Koroškem) je upodobil Jurijevo reševanje Agate iz reke Sore, kar je opisal pisatelj Ivan Tavčar v svojem zadnjem delu Visoška kronika. 

Slovenija, Gorenjska
Cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki. Čudovita cerkev iz 15. stoletja. Sredi 20. stoletja so cerkev obogatili z lučmi, ki so jih izdelali po načrtih Jožeta Plečnika.

Slovenija, Gorenjska
Sotočje Poljanske in Selške Sore.

Slovenija, Gorenjska
Selška Sora

Slovenija, Gorenjska
Nekoč znamenita tovarna klobukov Šešir Škofja Loka. Delovala je od leta 1921 do 2016. 

Podobno:

Škofja Loka, srednjeveško staro mestno jedro

Vir:
Knjiga hiš v Škofji Loki III, Stara Loka in njene hiše, France Štukl, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996
Aleja znamenitih Ločanov, Vodnik po aleji znamenitih Ločanov, Muzejsko društvo Škofja Loka, Stara Loka, 2013 (oba vira sta dostopna na spletni strani dlib.si)
Register NKD

petek, 2. marec 2018

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Slovenija
Stranski portal cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.
Slovenija
Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 
Slovenija
Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 
Slovenija

Slovenija
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado
Slovenija
Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 
Slovenija
Dvoriščna stran jezuitskega samostana
Slovenija
Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora
Slovenija
Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom
Slovenija
Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"
Slovenija
Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa
Slovenija
Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom
Slovenija
Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra
Slovenija
Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami
Slovenija
Razgibana stranska fasada cerkve
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.
Slovenija
Plečnikova stola v prezbiteriju
Slovenija
Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži
Slovenija
Stranska niša
Slovenija
Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.
Slovenija
Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 
Slovenija
Obokan strop
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju
Slovenija
Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži
Slovenija
Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 
Slovenija
Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad