Piran, Fiesa, Pacug, Beli Križ, Piran

Ne, ni avtobusni vozni red. To je moja slikovita peš pot, ki se začne in konča v Piranu, dolga je približno deset kilometrov. Ob njej pa morje in gozdovi, narava in jezeri, vile in počitniški domovi pa razglediiiiii 😍

Zelena Fiesa

Veliko jezero v Fiesi je nastalo za potrebe nekdanje opekarne. Ob njem, tam kjer je danes travnik oziroma plaža, so stale dolge lesene barake. V njih so izdelovali opeke. Domačini, ki so tu odraščali, se spomnijo, da so se v jezeru tudi kopali. Potem pa se je zgodila utopitev pa ne le ena in kopanje so prepovedali.

Zelena Fiesa ima svoj gozd in svoje gobe. Jurčki ravno niso, so pa lep okras gozda

V gozdu, v bližini Malega jezera, se nahaja izvir Bosna, Bosnia, domačini mu pravijo Božnja. Ni ravno alpsko živahen, je pa mediteransko ležeren. Vsake toliko malce zabrbota in tako pokaže, da je pravi izvir. Od kod ime? Razlag je kar nekaj. Meni je najbolj všeč tista, ko so otroci postali žejni, so rekli gremo v Bosno po vodo. Voda je bila takrat pitna, izraz "Bosna" pa se je otrokom zdel kot nekaj kar je daleč. Potok z vodo napaja Malo jezero

Dom Breženka je dobil ime po obrežnem polžu. V stavbi je Center šolskih in obšolskih dejavnosti.

Z Breženke je lep pogled na piranski klif in tlakovano peš pot pod njim

Suhozid v gozdu

Detajl secesijske vile v Fiesi

Secesijska vila v razpadanju. Verjetno zgrajena okoli leta 1900. Stoji na meji med Fieso in Pacugom.

Bungalovi, ki stojijo ob secesijski vili in so prav tako v razpadanju, so po mojem mnenju zgrajeni po načrtu arhitekta Eda Mihevca. Po besedah domačina, je bil tu nazadnje počitniški dom nekdaj uspešne Kartonažne tovarne.

Še en del Mihevčevih bungalovov v Fiesi. 

Prava mediteranska idila. Kamnita hiša sredi oljčnega nasada

Vodnjak ob poti

V Pacugu je kar nekaj počitniških domov

Srečneži, ki imajo tak razgled s svojih teras 😎

Pot med bambusi

Počitniški dom v zalivu in piranska cerkev v daljavi

Klop z razgledom 😎

Od Belega Križa do Italije 😎

Če je Beli Križ, mora imeti svoj križ. Obkrožajo ga mozaiki štirih evangelistov. 

Pogled na Fieso, Pacug in na Tržič - Monfalcone

Vila v gozdu z beneškim pridihom. Stolpič in beneško-gotsko okno, na žalost zazidano. Ker je opeka enaka kot pri stolpiču, predvidevam da je bilo okno že v osnovi samo navidezno

Tlakovana gozdna pot povezuje Beli Križ in Fieso, ali obratno, po želji

Še blagi ovinek na levo in ...

... konča se gozdna idila in odpre se pogled na jezero in morje

Kdo bo hitrejši? Jaz, kajti barka je zasidrana 😄

Piranski kamniti portal, Ulica IX. korpusa

Ko maček misli, da je lev 💜

Kar tukaj, ob tvoji nogi bom počival, lahko me pa tudi malo "čohaš" 💓

Koliko rok je že videla tale kljuka 😎 Vhod na zvonik cerkve Marije Zdravja, ob svetilniku

Na Punti. Ena kleše istrski kamen, eden opazuje, da o psu niti ne govorimo 😎

Forma viva na Punti. Delfinček ujet v istrski kamen 💜

V nekdanjem stanovanju svetilničarja, so občasne razstave. Tokrat so ustvarjali otroci iz piranskih vrtcev. Mogoče se pa Piran ojunači in iz razgibanega svetilničarjevega stanovanja nastane luksuzni apartma 😉

Cerkev Marije Zdravja na Punti, je dobila obnovljeno štukaturo na stropu

Piranske strehe in dimniki

Piran 💓


Piranske foto zgodbe

Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010