Prikaz objav z oznako štukatura. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako štukatura. Pokaži vse objave

četrtek, 27. julij 2017

Grad Hrastovec v Slovenskih goricah

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah smo začeli na gradu Hrastovec. Stoji na manjši vzpetini v istoimenskem naselju in spada pod občino Lenart. Po nekaterih virih se grad omenja že leta 1255. Današnjo podobo je "zakrivila" štajerska plemiška rodbina Herberstein, ob pomoči arhitektov iz Gradca, italijanskega rodu. To sta bila Domenico della Tore in Giovanni Pozzo. Danes ima grad nepravilno obliko peterokotnika. Grajsko dvorišče s parkom in kamnito fontano obkroža pet, dvonadstropnih traktov in obrambnih stolpov. Na grajsko dvorišče vstopamo skozi renesančni portal z letnicama 1616. in 1655. Na njem so tudi ohranjene odprtine starega dvižnega mostu. Čez nekdanji obrambni jarek so kasneje zgradili kamniti most. Vhodni trakt je tudi najstarejši del gradu.

Najbolj znani lastniku gradu Hrastovec  je bila plemiška družina Herberstein. Družina, ki je imela razkošno palačo tudi v Gradcu, je bila lastnica gradu v dveh obdobjih, od leta 1481. do 1802. in od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Bili so tudi veliki častilci umetnosti, predvsem slikarstva. Umetniške slike so visele po celem gradu. Veliko se jih je ohranilo in jih danes hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj in Maribor. Tudi stene in stropi v gradu so bili bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. Mi smo si ogledali slavnostno dvorano v nekdanjem imenitnem palaciju, ki ima stene poslikane s krajinami, strop pa je bogato okrašen s štukaturo in poslikan z mitološkimi prizori. Poleg palacija je baročna kapela sv. Križa iz leta 1668, ki je prav tako poslikana in okrašena s štukaturo.

Danes je v gradu socialno varstveni zavod, zato je ogled možen le v organiziranih skupinah in ob predhodnem dogovoru z vodstvom zavoda.
Slovenija, Štajerska
Glavni renesančni portal in vhod na grajsko dvorišče, Ohranjeni sta tudi odprtini za verigo dvižnega mostu.
Slovenija, Štajerska
Stara kovinska vrata na glavnem portalu
Slovenija, Štajerska
Ovčice pozirajo. Za njimi pa čudovita kulisa, Slovenske gorice
Slovenija, Štajerska
Starejši, južni del gradu Hrastovec z novejšim kamnitim mostom in dvema, okroglima stolpoma
Slovenija, Štajerska
Kamniti prestol in kamnita klop pred vhodom v grad Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Grb plemiške družine Herberstein 
Slovenija, Štajerska
Grajsko dvorišče krasijo veliki cvetlični lonci
Slovenija, Štajerska
Baročno stopnišče na gradu Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Kamniti portal z mrežasto kovinskimi vrati
Slovenija, Štajerska
Nekdanja grajska baročna kapela in eden od ohranjenih baročnih portalov
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Na grajskem dvorišču je park z drevesi, s kvadratno fontano in z zanimivo oblikovanimi klopmi 
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Poslikan strop v slavnostni dvorani gradu Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Strop je poslikan z mitološkimi motivi
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Strop slavnostne dvorane krasi bogata štukatura v obliki angelčkov in različnih cvetličnih motivov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
V središču poslikanega stropa je speča Venera
Slovenija, Štajerska
Kapela sv. Križa z grbom družine Herberstein. Na portalu je letnica 1668.
Slovenija, Štajerska
Črni oltar v baročni kapeli sv. Križa, na gradu Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Tudi kapela sv. Križa, iz leta 1668, je bogato poslikana in okrašena s štukaturami
Slovenija, Štajerska
Sv. Anton Padovanski z Jezuščkom. Poslikava stene na koru kapele sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Baročna niša z oknom od koder je plemiška družina spremljala mašo v kapeli sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Baročni kropilnik
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Baročni okvir
Slovenija, Štajerska
Grad Hrastovec, kot ga vidimo danes, je nastal v prvi polovici 18. stoletja, ko je plemiška družina Herberstein grad prezidala v čudovit baročni dvorec. Grad ima pet traktov, na vogalih pa tri okrogle obrambne stolpe in dva pravokotna. Družina Herberstein je bila lastnica gradu od leta 1481. do 1802. in potem še enkrat od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad nacionaliziran. Ob vznožju gradu je grajski ribnik.


Povezan izlet, Slovenske gorice:






Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Ivan Jakič, Sto gradov na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana 2001
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988

petek, 30. junij 2017

Kostanjevica pri Novi Gorici

Na manjši vzpetini imenovani Kostanjevica, med Staro in Novo Gorico, stoji cerkev z mogočnim frančiškanskim samostanom in knjižnico. V njej lahko vidimo znamenito slovnico iz leta 1584, Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič, slovenski protestant in jezikoslovec. Knjiga ima tudi lastnoročno posvetilo in podpis pisca.
Baročna cerkev Marijinega oznanjenja je ohranila precej poslikav in štukatur. Ima zanimiv in nenavaden tloris. Osrednjo ladjo in prezbiterij obkroža hodnik s stranskimi oltarji. V kleti, pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja, Karla X. Ob njem je tudi nekaj družinskih članov. Posebna zgodba je dišeč rožni vrt, v katerem raste okoli 60 vrst vrtnic burbonk. Rdeče ne bomo našli, paleta barv pa obsega od bele do temno roza. Najbolj dišeč in cvetoč je vrt v mesecu maju, toda tudi konec junija se je v vsej svoji lepoti razkazovalo kar precej cvetov.
Kot pravi skrbnica samostanske knjižnice, ne vem zakaj vsi "rinejo" v Francijo, če imamo vse tukaj. Od francoskega kralja do vrtnic burbonk, na bližnjem Krasu pa polja sivke, kot v Provansi pa še odličen Festival sivke imamo. Tudi jaz ne vem zakaj "rinemo" v Francijo 😊
Slovenija, Promorska
Dišeče vrtnice burbonke rastejo v delu samostanskega vrta. Kar 60 različnih je, od belih do temno roza. 
Slovenija, Primorska
Krstilnica mojstra Jožeta Plečnika
Slovenija, Primorska
Daritveni oltar v prezbiteriju je izdelan v drugi polovici 20. stoletja, ko so prenavljali cerkev. Izdelan je iz kovanega železa. Črna plošča je nagrobna plošča Burbonov. Pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja Karla X. in nekaj članov njegove družine.
Slovenija, Primorska
Strop prezbiterija je bogat s štukaturami in poslikavami.
Slovenija, Primorska
Glavni oltar z Marijo Kostanjeviško. V naročju ima Jezusa, za njima pa je drevo kostanj, po katerem je kraj dobil ime. Danes je tu kostanjev bolj malo. 
Slovenija, Primorska

Slovenija, Primorska

Slovenija, Primorska
Del freske, Darovanje Device Marije, iz leta 1884. ima kamniti okvir z bogato štukaturo. Fresko je naslikal slikar Leonardo Rigo. 
Slovenija, Primorska
Na slavoločni steni je upodobljena kraljica Marija Kostanjeviška kot Tolažnica žalostnih. Tudi ta freska je delo Leonarda Riga, ki jo je naslikal med leti 1884. do 1886. 
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega v levem hodniku.
Slovenija, Primorska
Poslikana luneta v kapeli karmelske Marije
Slovenija, Primorska
Na koncu desnega hodnika je oltar karmelske Marije. Edina sled, da so bili v kostanjeviškem samostanu prvotno karmeličani. Danes so v njem frančiškani.
Slovenija, Primorska
Osrednja freska na banjastem stropu ladje prikazuje Marijino kronanje
Slovenija, Primorska
Osrednja freska na banjastem stropu je obdana z medaljoni, štukaturami, vse pa so tudi neskromno pozlatili
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Na oltarni mizi je slika svetogorske Marije. Natančna kopija svetogorske slike je delo slikarja Mirka Šubica, iz leta 1951.
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Terezije
Slovenija, Primorska
Tlakovanje cerkvene ladje je iz 17. stoletja
Slovenija, Primorska
Stranski oltar sv. Jožefa
Slovenija, Primorska
Grobnica Burbonov je točno pod prezbiterijem. V kamnitih krstah počivajo: zadnji francoski kralj Karel X. (1757-1836), ki je v Gorico prišel iz Prage, kjer je razsajala kolera. Bival je pri grofu Coronini, vendar je zbolel za kolero in po 17-ih dneh umrl. V grobnici je tudi njegov najstarejši sin Ludvik XIX. pa žena, vnukinja Marije Terezije, Marija Terezija Charlota (1778-1851) ...
Slovenija, Primorska
Hodnik, ki vodi do grobnice Burbonov je pod prehodom cerkvene ladje
Slovenija, Primorska
Vhod v grobnico zadnjega francoskega kralja in njegove družine
Gorizia
Pogled na italijansko Gorico
Slovenija, Primorska
Frančiškanski samostan z rožnim in zelenjavnim vrtom 
Slovenija, Primorska
Na terasastem samostanskem travniku se pasejo samostanske kravice 😊
Slovenija, Primorska
V samostanski knjižnici hranijo slovnico Adama Bohoriča, Zimske urice, 1584, z njegovim posvetilom.
Slovenija, Primorska
Rožni vrt
Slovenija, Primorska
Železniška postaja Nova Gorica in Sabotin z napisom Tito
Slovenija, Primorska
Navaden oleander
Slovenija, Primorska
Nova Gorica


Podobno:

Kostanjevica na Krki



Vir: Marjan Brecelj, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, izdal in založil Frančiškanski samostan na Kostanjevici, 1989
samostan-kostanjevica.si