Haloze, Cirkulane, grad Borl in vinorodna Gorca

Po ogledu bazilike na Ptujski Gori smo se odpravili v Cirkulane. Sedež manjše slovenske občine, v osrčju Haloz. Ima dobrih dva tisoč prebivalcev. Leži v severovzhodnem delu Slovenije. Neokrnjena narava, grički, posejani z vinogradi na ličnih terasah, doline, travniki in gozdovi. Mir božji. Thomas Hardy bi rekel 'daleč od ponorelega sveta' in mestnega hrupa.

Kaj smo si ogledali na tem lepem koncu, ko nas je v oktobru sonce ravno prav grelo 😊Ob cerkvi sv. Katarine, je lepo urejen Park dediščine Cirkulane. Čudovit etnološki muzej na prostem s prikazom življenja in dela ljudi na tem prostoru. Sestavljajo ga pritlična, tradicionalna haloška cimprana hiša. V hiški je bivalni in gospodarski del z obilico etnoloških predmetov. Ob hiši je lesena štala, skedenj, čebelnjak, zeliščni vrt in veliko dvorišče z brajdami.

V središču Cirkulan smo obiskali meščansko Rajherjevo hišo iz začetka 20. stoletja. V njej se je rodil pomembni krajan dr. Vladimir Bračič. Bil je pobudnik ustanovitve Univerze v Mariboru in njen prvi rektor. Bil pa je tudi geograf in politik. V rojstni hiši smo si ogledali spominsko sobo in razstavo '... od Cirkulan do vrha Univerze v Mariboru in nazaj ...'.

Grad Borl je znamenitost občine Cirkulane in kulturna dediščina državnega pomena. Zelo počasi ga obnavljajo, a tudi to, kar je obnovljeno, ni dostopno za obiskovalce. Ogled samo skozi železna vhodna vrata. Grad Borl so zgradili v 12. stoletju. Služil je kot obmejna trdnjava. Današnji videz mu je dala ena najpomembnejših lastnic gradu, plemiška družina Sauer. Živeli so na gradu in skrbeli tudi za razvoj kraja. Po vojni je bila na gradu restavracija i hotel. Prirejali so različne koncerte in prireditve. Grad Borl je bil živ. Upam, da čim prej spet oživi in sprejme obiskovalce.

Za konec enodnevnega izleta po Halozah smo se odpravili oziroma odpeljali, z manjšim avtobusom, za velikega so tu ceste preozke, v vinorodni del Haloz. Vinogradi na terasastih policah, klopotci, hiške pa tudi vile, ki kraljujejo nad vinogradi. Ohranili so eno od viničarskih hiš in v njej uredili manjši muzej in prostor za projekcije in prireditve. 

Ocena izleta, čista desetka. 😊

Dalija na vrtu Parka dediščine Cirkulane

Park dediščine Cirkulane. Bložakova, viničarska, s slamo krita cimprana hiša iz leta 1805. Lesena hiška je z obeh strani ometana z ilovico in pokrita z dvokapno slamnato streho na čop.

Park dediščine Cirkulane. Bložakov leseni hlevček, za kravico in pujske. 💜😊

Cirkulane, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske

Park dediščine Cirkulane. Bivalni del tradicionalne haloške hiške. Na tramu je letvica, ki so jo uporabili za shranjevanje jedilnega pribora.

Park dediščine Cirkulane. Mlinček, likalnik na žerjavico in nekaj lončene posode

Park dediščine Cirkulane, Singerca 😊

Park dediščine Cirkulane, spalnica

Park dediščine Cirkulane, kuhinja z odprtim ognjiščem

Park dediščine Cirkulane, lončeni vrč z ročajem, vaza in cedilo

Park dediščine Cirkulane, sklednik

Park dediščine Cirkulane, lončena peč, kolovrat

Park dediščine Cirkulane, poslikana steklena karafa in kozarčka

Park dediščine Cirkulane. Gospodarski del tradicionalne haloške hiške, stiskalnica, preša

Park dediščine Cirkulane. S slamo krita streha in cvetoče okno 💙

Park dediščine Cirkulane. Etnološki muzej na prostem

Park dediščine Cirkulane.

Park dediščine Cirkulane, čevljarski stolček

Park dediščine Cirkulane

Cirkulane, središče istoimenske občine na severovzhodu Slovenije 

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Baročno cerkev so zgradili grofje Sauri z bližnjega gradu Borl. Ponaša se z enim največjih zvonikov v Sloveniji. Visok je kar 52 metrov.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Baročni glavni oltar sv. Barbare. Prezbiterij je najstarejši del cerkve. Predvidevajo, da je iz 13. stoletja. Današnja podoba cerkve je iz 17. stoletja.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Pod korom je freska Cirkulan, ena najstarejših upodobitev kraja. Takrat so se Cirkulane imenovale Sveta Barbara v Halozah. Fresko je naslikal avstrijski slikar Johann Lederwasch, leta 1819.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Prezbiterij je najstarejši del cerkve. Domnevajo, da sega v 13. stoletje.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Križani

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Podoba sv. Barbare na zvoniku.

Cirkulane. Mogočna trška hiša je tudi rojstna hiša dr. Vladimirja Bračiča, geografa in politika. Bil je tudi prvi rektor Univerze v Mariboru. V njej so uredili njegovo spominsko sobo. Hišo imenujejo Rajherjeva hiša, po nekdanjem lastniku.

Portret dr. Vladimirja Bračiča, olje na platnu, je leta 1971. naslikal slikar Albin Lugarič (1927. Ptuj - 2014. Ptuj).

Cirkulane. Društvo ljubiteljev Tomosovih motorjev odhaja na izlet. 🏍

Grad Borl. Gotski obrambni stolp (bergfrid) 

Grad Borl je delno obnovljen a še vedno zaprt za javnost. 

Grad Borl, kamniti baročni portal grajske kapele. Nad preklado sta grba družine Sauer, ki je na gradu živela in poskrbela tudi za razvoj okoliških krajev. Nad grboma je freska Svete Trojice, ki jo objema angel. Umetnina nosi letnico 1674.

Haloze, Gorca, lepo obdelani terasasti vinogradi

Haloze, Gorca, haloški klopotec ima šest krakov.

Haloze, Viničarski muzej na Gorci

Haloze, Gorca, v daljavi Ornikova vila

Haloze, Gorca, lončena peč v muzejski viničarski hiši

Haloze, Gorca, lončena vrča v Viničarskem muzeju

Haloze, Gorca, muzejska viničarska hiša s črno kuhinjo in bivalnim delom

Haloze, Gorca

Haloze, vinorodna Gorca in s soncem obsijani grički

Haloze, baročna cerkev sv. Trojice na Gorci

Haloze, Ornikova vila na Gorci z vinogradi. Ta del Haloz spada pod občino Podlehnik. Leta 1947 so v vili uredili Dom igre in dela za predšolske otroke zaposlenih staršev. Učili so se petja in plesa ter se veliko igrali. Otroci so odhajali domov v soboto in se v nedeljo vrnili. (Vodnik po Občini Podlehnik)

Haloze, vila Gorca oziroma Ornikova vila. Nekoč je bila v njej gostilna. 

Oktober v Halozah, Gorca

Povezano:

Ptujska Gora - Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Vir: 

voden izlet, organizator Ljubljansko geografsko društvo 

Vodnik po občini Cirkulane, Turistično društvo Cirkulane, 2018

turizem.haloze.org

Ptujska Gora - Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Obiskali smo drugo največje romarsko svetišče v Sloveniji. Nahaja se v občini Majšperk. To je bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Bazilika je versko središče pa tudi bogata sakralna dediščina v kateri prevladuje gotike. Seveda je tudi barok prisoten, saj so tudi na Ptujski Gori spremljali "sakralno modo". 😊

Cerkev na Ptujski Gori so začeli zidati okoli leta 1410. Danes je to čudovit triladijski prostor z obilico gotskih kipov in baročne opreme. Prav gotovo je največja umetnina razkošen relief Marije Zavetnice, ki pod svojim plaščem daje zavetje kar 82-im osebam tedanjega časa. Relief izhaja iz časa, ko so začeli zidati cerkev. Prvotno je krasil vhodni portal. Iz 15. stoletja so tudi leseni stranski oltarji in kamniti, gotski kip sv. Jakoba.

V 17. stoletju so prizidali baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverija. Pika na i so ohranjene srednjeveške freske, pod korom, pri vhodu v cerkev. V nekdanji kapeli sv. Križa, freske prikazujejo Marijino in Kristusovo življenje. Vse to in še več prekriva rebrasto obokan strop z grbi donatorjev. Več o lepoti bazilike pa na fotografijah s komentarji. Vredno ogleda.

Največja in najbolj prepoznavna umetnina bazilike na Ptujski Gori je izjemen relief, na baročnem oltarju, v prezbiteriju nastal okoli leta 1410. Pod Marijinim plaščem je upodobljeno 82 oseb, ki so živele v tistem času. Med njimi je tudi Bernard III. ustanovitelj Ptujske Gore. Relief je sprva krasil vhodni portal.

Stranski oltar sv. Družine. Leseni oltarni nastavek v obliki slavoloka stoji na kamniti oltarni mizi. Nastal je konec 17. stoletja. V originalu je bil črn oltar. Današnjo barvito podobo je dobil v drugi polovici 19. stoletja. Restavratorstva se je lotil slikar Josef Jacober, ki je živel na Ptuju.

Leseni oltarni nastavek sv. Sigismunda. V sredini je kip sv. Sigismunda, pod njim pa zmaj objema grbovni ščit. Zmaj je simbol zmajevega reda, ki je bil ustanovljen leta 1408. Ustanovil ga je ogrski kralj Sigismund Luksemburški s svojo ženo Barbaro Celjsko. Predvidevajo, da je oltar nastal po tem letu. Na levi je kip sv. Barbare, na desni pa sv. škof Erazem.

Oltar Brezmadežne Marije. Ob njej stojita njena starša, sv. Joahim in sv. Ana

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija. Zgradili so jo v drugi polovici 17. stoletja na mestu nekdanjega portala. Baročni oltar, bogato okrašen z listi akanta, je delo mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa iz leta 1690. Večja oltarna slika predstavlja sv. Frančiška, ki čudežno ustavlja kugo.

Leseni oltarni nastavek, zgornji del gotskega oltarja Rožnovenske Matere božje, nastal konec 17. stoletja. Slika predstavlja sv. Rozalijo, ki leži med cvetjem. 

Rebrasto obokan strop z grbi družin, ki so darovale za gradnjo mogočne cerkve na Ptujski Gori.

Gotski oltar Rožnovenske Matere božje. Ob Mariji in malem Jezusu stojita sv. Katarina in sv. Andrej

Del oltarja Loretske matere božje

Baldahin celjskega oltarja Friderika II. Celjskega, kamnoseška umetnina. Sodeč po stari fotografiji, je bil baldahin del kapelice z dvokapno strešico, ki je stala zunaj, ob cerkvi.

Nagrobna plošča Žige z Dobrne z družinskim grbom. Izdelana je iz enega kosa rdečega salzburškega marmorja. Nosi letnico 1429. Žiga z Dobrne je bil vitez v službi Hermana II. Celjskega.

Gotski obok in srednjeveške freske pod korom v nekdanji kapeli sv. Križa. Gotske freske, ki so nastale v prvi polovici 15. stoletja, so odkrili in restavrirali leta 1948. V zgornji vrsti je prikaz križanja. V spodnji vrsti, na sredini, vidimo Marijo z mrtvim Jezusom (Pieta). Za njima so tri svetnice in trije svetniki. 

Pas srednjeveških fresk ob šilastem gotskem prehodu. Sv. Nikolaj obdaruje revne neveste.

Sv. Peter, srednjeveška freska v nekdanji kapeli sv. Križa.

Kamniti, gotski kip sv. Jakoba, iz začetka 15. stoletja, na konzoli z grbom v glavni ladji. 

Orgle in srednjeveška freska, iz leta 1491, na steni zvonika. Leseni korni balkon nosi letnico 1696. Podprt je z umetelno kovanimi palicami, ki ga podpirajo. Ograjo krasijo pozlačeni jonski pilastri. Prvotni kor je bil močno poškodovan v požaru. Na oboku so grbi plemiških družin, ki so podprle gradnjo cerkve in letnica 1491.

Novodobni Križev pot je nastal leta 1989. Avtor je akademski kipar Viktor Gojkovič

Bronasta vrata glavnega portala in relief Marije zavetnice s plaščem je delo kiparja Viktorja Gojkoviča iz leta 1999. Na levi strani vrat je v reliefu podoba slovenskega škofa Antona Marije Slomška, na desni pa je upodobljen papež Janez Pavel II. v počastitev njegovega obiska v Sloveniji.

Konzola na levi strani vhodnega portala, ki podpira luneto. Na njej je orel, simbol evangelista sv. Janeza.

Konzola na desni strani vhodnega portala. Vol, simbol evangelista sv. Luke.

Imeniten in razkošen stranski portal bazilike Marije zavetnice na Ptujski Gori

Zunanja gotska rebra prezbiterija

Ptujska Gora - Baročno stopnišče in baročna kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Florijana, zavetnika gasilcev. 

Župnijski urad Ptujska Gora

Trg pod baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Pritlična, sedem-osna hiša na trgu Ptujske Gore je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Danes z njo upravlja TD Ptujska Gora. V njej je turistično informacijski urad, trgovina s spominki, pošta in galerija domačega fotografa Stojana Kerblerja.

Pranger oziroma sramotilni steber nosi letnico 1855. Je kopija sramotilnega stebra iz 15. stoletja. Takrat je Ptujska Gora dobila trške pravice in lastno sodstvo. In kjer je sodnik, tam so tudi kazni. 😎

Zvonik cerkve na Ptujski Gori je pogorel. Ponovno so ga pozidali leta 1491. Glede na velikost cerkve predvidevajo, da je bil zvonik višji. 

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, s prizidano kapelo sv. Frančiška Ksaverija. 

Ptujska Gora, pogled na jutranje meglice

Nekdanji obrambni stolp, ki je skupaj z obrambnim zidom, varoval pred turškimi vpadi.

Romarska hiša z Marijinim emblemom. 

Romarska pot miru, so poimenovali pot od parkirišča do bazilike. Uredili so ga leta 2008. Na poti je dvajset kamnitih znamenj iz pohorskega granita, skrivnosti Marijinega rožnega venca. Na njih so reliefi s prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja. Delo kiparja Viktorja Gojkoviča.

Minoritski samostan na Ptujski Gori

Križani. Relief na stebru iz pohorskega granita.

Sv. Frančišek Asiški (1181-1226) je ustanovitelj frančiškanskega reda. Ena od vej so tudi minoriti, ki upravljajo z baziliko in samostanom od leta 1937. Tretja veja so kapucini.

Križani, začetek in konec poti do bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Vir:

ptujska-gora.si

zloženka Ptujska Gora, biser gotike, TD Ptujska Gora, 2013

Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, Peskar Robert, Družina, Ljubljana, 2010 (odlična monografija)