Prikaz objav z oznako Črna na Koroškem. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Črna na Koroškem. Pokaži vse objave

četrtek, 7. januar 2016

Mati fabrika na Ravnah

Kako rečeš tovarni, ki ti daje zaposlitev, v obdobju socializma zgradi 2400 stanovanj za delavce, pomaga s krediti pri gradnji hiše, zaposlenim omogoči dodatno izobraževanje, plačuje štipendije in šolnine za šolanje doma in v tujini, sodeluje pri izgradnji infrastrukture kraja, podpira kulturo in šport pa verjetno še kaj. Delavci so ji upravičeno rekli Mati, Mati fabrika in tako so etnologi, ki so postavljali muzejsko zbirko železarne na Ravnah, poimenovali tudi železarski muzej, Mati fabrika.
Slovenija
Ena od zgradb v velikem kompleksu železarne na Ravnah, danes Metal Ravne
Slovenija
Grb grofov Thurn. Plemiška rodbina Thurn je dodobra zaznamovala Mežiško dolino. Že leta 1624. so odkupili fužine v Črni na Koroškem. Leta 1807. so začeli dejavnost na Ravnah in jo tu opravljali vse do leta 1945. ko so nove oblasti zaključile z ero privatne lastnine.
Slovenija
V Železarskem muzeju na Ravnah je tudi zbirka mineralov, ki so jih našli v Karavankah
Slovenija
Zbirka mineralov v železarskem muzeju na Ravnah
Slovenija
Mati fabrika - železarna Ravne, zbirka orodja, ki so ga uporabljali v železarni
Slovenija
Vrata v štauhariji oziroma kovačnici, za katerimi se skriva bogata tehnična dediščina železarne
Slovenija
V dobrih starih časih, so imela večja podjetja in tovarne, svojo zdravstveno ambulanto. Stol iz čakalnice zdravstvene ambulante v železarni Ravne in zdravniška torba za obiske na terenu.
Slovenija
Posoda za mazivo iz druge polovice 20. stoletja
Slovenija
Titova štafetna palica, ki so jo izdelali v železarni Ravne, leta 1979. po umetniški zasnovi kiparke Milene Braniselj.
Slovenija
Železarna Ravne je prirejala tudi slikarske kolonije, kjer so motive železarne in mesta ustvarjali številni slikarji. Od leta 1970. do 1988. je 130 slikarjev ustvarilo umetniško zbirko, 259 umetniških del. 
Slovenija
Stroji v muzeju, ki so jih nekoč uporabljali železarji. Tu delo, zagotovo ni bilo lahko. Izgorelost zagotovljena 😎
Slovenija
Tehnična dediščina koroških železarjev
Slovenija
Ohranjena tehnična dediščina, stare železarne na Ravnah.
Slovenija
Repač ali vodno kladivo je delovalo s pomočjo vode, ki je bila speljana na kolo. Njegova teža je 250 kg, uporabljali pa so ga za tanjšanje jekla, pri kovanju. (zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008)
Slovenija
Še "štemplamo" se in gremo s "šihta" domov

Slovenija
Delavski personal na Ravnah, so zgradili leta 1872. V zgradbi so stanovali delavci železarne. Grofje Thurn so zgradili stanovanja za svoje delavce. Večinoma so stanovanja zajemala kuhinjo in eno sobo, dve sobi sta bili izjema. Na sredini hiše je prislonjeno stopnišče, na obe strani pa ima hiša gank iz katerega se je vstopalo v stanovanje.
Slovenija
Lopa s polovično rozeto, nad vhodom
Slovenija
"Delaj varno" geslo železarjev, vidno na vsakem koraku. V nekdanji štauhariji, stari kovačnici, je na ogled razstava "Mati fabrika". Zanimiva razstava o železarni Ravne, ki je kot mati dajala kruh številnim družinam na Koroškem.

Slovenija
Štauharija, stara kovačnica na Ravnah, je bila zgrajena leta 1915. Investitor rodbina grofov Thurn Valsassina, ki je dodobra zaznamovala Koroško, na obeh straneh današnje meje. 

Povezano: Ravne na Koroškem

Izlet na Koroško: Črna na Koroškem


Vir: Mati fabrika - Železarna Ravne, Karla Oder, 2014
Zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008
voden ogled z etnologinjo Karlo Oder

torek, 5. januar 2016

Etnološka in rudarska zbirka v Črni na Koroškem

Etnološka zbirka v Črni na Koroškem prikazuje življenje ljudi v Črni in okolici, od 19. stoletja pa do sredine 20. stoletja. Razstavljeni so predmeti, ki so jih uporabljali tamkajšnji prebivalci pri delu, predmeti za pripravo hrane, obvezni bohkov kot pa tudi predmeti, ki so služili za zabavo. Etnološka zbirka je razstavljena v pritličju, enonadstropne hiše iz konca 18. stoletja, na naslovu Center 22. V bližini si lahko ogledamo tudi Olimpijski muzej. Zbirka je nastala s pomočjo koroških olimpijcev, ki so prispevali svoje smučarske predmete.
Rudarska zbirka, ki prikazuje več kot 300 letno zgodovino izkopavanja svinčene rude, v Mežiški dolini, je postavljena v skalo, ki stoji v središču Črne na Koroškem.
Slovenija
Dvojna ročka
Slovenija
Likalnik Dalli
Slovenija
Mali stenski predalnik za shranjevanje zelišč
Slovenija
Umetelno izrezljan stenski predalnik
Slovenija
Pogrinjek v delavski družini
Slovenija
"3D" slika iz začetka 20. stoletja. Delo umetnika, rezbarja, ime žal ni znano
Slovenija
Naprava za izdelovanje masla
Slovenija
Stenska ura z utežmi iz konca 19. stoletja
Slovenija
Otroške sanke
Slovenija
Pripomoček za česanje preje
Slovenija
Lončarski izdelki v etnološki zbirki
Slovenija
Bohkov kot je imela vsaka hiša, od 19. stoletja naprej. Razpelo v kotu in slike z nabožnimi motivi, tu je bila tudi miza s stoli in kotno klopjo, kjer je lahko družina v miru jedla in se kaj pomenila.
Slovenija
Muzej na prostem, rudarska zbirka v Črni na Koroškem
Slovenija
Rudarska zbirka, vagonček v katerem so se vozili rudarji v rudnik
Slovenija
Rudarska zbirka, rudniški vlak
Slovenija
Dve jekleni skulpturi, v naravni velikosti, stojita nad vhodom v Rudarski muzej, v centru Črne. Prikazuje dva rudarja, eden naklada rudo v vagon, drugi pa vrta v skalo. Skulpturi so odkrili leta 1982. in sta delo kiparja Mirsada Begiča.
Slovenija
Srečno, rudarji. Rudnik v Črni na Koroškem od leta 1665.


Povezano: Črna na Koroškem

nedelja, 3. januar 2016

Črna na Koroškem

Izleti po Sloveniji - Črna na Koroškem, kraj v Mežiški dolini, ki je nastal ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka. Kraj, ki ga tudi po zaslugi odlične smučarke Tine Maze, poznajo po vsem svetu. Obdan z gorami in hribi, pravi raj za smučarske navdušence, zato ne čudi, da je prav od tu kar nekaj slovenskih olimpijcev. Njim v čas, so v središču Črne odprli Olimpijski muzej, s predmeti, ki so jih darovali športniki. V Črni si lahko ogledamo tudi zanimivo Etnološko zbirko pa tudi rudarsko zbirko na prostem.
Znamenitosti Črne so, Plečnikov spomenik v centru kraja, župnijska cerkev sv. Ožbolta, poleg omenjenih zbirk pa lahko občudujemo tudi hiše in vile ter tudi tako spoznavamo življenje ljudi v kraju, ki je leta 2011. s strani Turistične zveze Slovenije, dobil priznanje za najlepše urejeno vaško jedro.
Slovenija
Kljuka na vratih glavnega vhoda v cerkev sv. Ožbolta, v Črni na Koroškem. Če to ni kralj Matjaž :)

Slovenija
Slavnostna otvoritev Plečnikovega spomenika, v središču Črne, je bila 31. avgusta 1952. (meziska-dolina.si) 
Slovenija
Ohranjen del pokopališkega zidu, ki je zidan iz kamenja in zaključen z ravno ploščo. Nekdaj je bilo pokopališče okoli cerkve, od leta 1875. pa so blagoslovili novo pokopališče, na mestu kjer stoji še danes
Slovenija
Okna v prezbiteriju krasijo vitraži
Slovenija
Župnišče v Črni na Koroškem
Slovenija
Vhod v župnišče. Hiša je v osnovi iz 17. stoletja. Kasneje je dobila še prizidek. Pod vhodno, pokrito teraso, je kamnita plošča z rudarskim znamenjem, prekrižana kladivo in macola.
Slovenija
Spominska plošča, z obrazom Alojza Kuharja. Bil je mlajši brat pisatelja Prežihovega Voranca - Lovra Kuharja. Alojz Kuhar je bil duhovnik in nekaj časa kaplan v Črni na Koroškem. Poleg teologije je študiral tudi politologijo, ekonomijo in novinarstvo. Študij je uspešno zaključil in čez štiri leta še doktoriral, na pravni fakulteti na Sarboni. Sprva je deloval kot politik, nato se je posvetil novinarstvu. Nazadnje je delal v New Yorku, kjer je vodil tiskovni urad za begunce iz Jugoslavije. Umrl je 29. oktobra 1958. v New Yorku, kjer je tudi pokopan. (kotlje.si)
Slovenija
Razpelo s Križanim, visok lesen križ s pločevinastim nadstreškom. Stoji ob cerkvi sv. Ožbolta
Slovenija
Glavni vhod v župnijsko cerkev sv. Ožbolta
Slovenija
Župnijska cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem, je posvečena zavetniku koscev, živine in proti kugi. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1885. ko so jo po požaru obnovili in posvetili. (meziska-dolina.si)
Slovenija
Doprsni kip, narodnega heroja Toneta Okrogarja Nestla, ki ga je izdelal kipar Stojan Batič. Postavili so ga leta 1984.

Slovenija
Vremenska hišica v centru Črne.
Slovenija
Vodnjak s pitno vodo, v centru Črne. Zidano vodno korito je obdano s pohorskim tonalitom. Nad polkrožnim portalom so verzi Antona Martina Slomška. 

Slovenija
Ena lepših hiš v Črni na Koroškem (po mojem izboru), je lepotica z balkonom, ki se razteza skozi vse prvo nadstropje in z enim manjšim v drugem nadstropju. Hiša stoji v ulici Center 32.
Slovenija

Slovenija
Dvonadstropna hiša, z dvokapno streho, v starem mestnem jedru, je bila gostilna že v sredini 19. stoletja
Slovenija
Kamniti portal z letnico 1850
Slovenija
Črna na Koroškem leži ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka.
Slovenija
Vila s kotnim pomolom, na desni strani, je Ramšakova vila iz začetka 20. stoletja. Vila je dobila ime po zdravniku Avgustu Ramšaku, ki je v njej živel s svojo družino.
Slovenija
Spomenik padlim krajanom v prvi in drugi svetovni vojni, je delo arhitekta Jožeta Plečnika, sodeloval pa je tudi njegov učenec, arhitekt Tone Bitenc. Spomenik v obliki vodnjaka in obeliska, se konča z doprsno plastiko, ki naj bi predstavljala kralja Aleksandra. (koropedija.si) 
Slovenija
Spodnji del Plečnikovega spomenika padlim v obema vojnama, je zasnovan kot fontana s polkrožnimi koriti in bazenom na dnu.


Povezano: Etnološka in rudarska zbirka v Črni



Vir: Register nepremične kulturne dediščine
kleindenkmaeler-at (spletna stran Koroške, z obeh strani Karavank)
Turistični vodič, Med Uršljo in Peco, Mežiška dolina, 2012